Črno nebo Metalcampa

i rss Črno nebo Metalcampa
 Vir: Žurnal24


Med množico obiskovalcev iz vse Evrope (prevladovali so Avstrijci, Hrvati, Srbi, Bosanci, precej je
bilo tudi finskih, britanskih in nemških dolgolascev) se je kot vsako leto razlegalo rjovenje v
valovih, ki je zaobjemalo zdaj en zdaj drugi del prizorišča. Predvsem slovenski obiskovalci pa so
letos vseh sedem dni iskali namišljeno osebo Marjana.

Vreme je bilo v primerjavi s prejšnjimi sončnimi leti tokrat precej bolj deževno, zaradi
česar je bilo prestavljenih nekaj koncertov v soboto, večinoma na poznejšo uro (zadnji koncert tega
dneva se je začel ob pol peti uri v nedeljskem jutru),
Opeth pa so bili prestavljeni z Glavnega na Drugi oder. Najslabše so jo odnesli
poljski death metalci
Behemoth, saj jim je zaradi močnega dežja in vetra zalilo opremo na odru, tako da
so se bili člani primorani drug za drugim umakniti z odra. Ko pa so močne kaplje dosegle še od roba
odra najbolj oddaljenega člana, bobnarja
Inferna, je bil koncert končan.
“We can’t play in this fucking weather,” je še v slovo pripomnil vokalist
Nergal. Bilo pa je “true”, kot se za metal spodobi.

 Črno nebo Metalcampa

Nekateri nastopi skupin so bili teatralni, drugi metalsko divji, nekateri pa
so zaradi dežja preprosto odpadli. © Janez Mužič

 

Eni izmed nepozabnih, predvsem zaradi uporabe pihal in glasbila “hurdy-gurdy”, so bili
osemčlanski folk metal bend
Eluveitie iz Švice. Omenjena glasbila so razbila kitarsko usmerjenost prejšnjih
nastopajočih (Catamenia,
Amon Amarth,
Soilwork,
Morbid Angel). Igrali so komade s plošč Ven in najnovejše Spirits. Če ti spadajo
med sodobnejše folk metalce, pa so lanski nastop na Drugem odru letos nadgradili “klasiki” finskega
folk metala
Korpiklaani. Med “headlinerji” so blesteli
In Flames, ki jih je močna pirotehnika pustila na cedilu, posledica pa je bil
desetminutni premor. Začeli so s komadom Cloud Connected, sicer pa so predstavljali novo ploščo The
Sense Of Purpose. Razpon izvajalcev je tako segal od teatralnega black metala, za katerega so
poskrbeli nemški
Dark Fortress, do
Apocalyptice – štirih čelistov in bobnarja, ki so večinoma godli svoj venček
priredb
Metallice,
Sepulture, ki so jim dodali delček od mnogih avtorskih skladb.

Zadovoljivi glasbeni program je sovpadal s higiensko-sanitarnimi potrebami. Tudi prebijajoči
se slovenski bendi (Mora,
Penitenziagite,
Batina,
Avven,
Inmate …), ki so za nastop morali prodati 50 vstopnic za Metalcamp, so si na
metalskem dogodku leta uspeli narediti nekaj promocije. Malce več časa in talenta bi za pisanje
promocijskih verzov festivala potreboval le pisec besedila himne. Stavki, kot so Metalcamp Is
Coming, Metalcamp Is Here bi res morali biti prebanalni za zahtevne organizatorje festivala. Po
zadnjem koncertu festivala, švedskih
Arch Enemy, smo na koncu doživeli tudi živo vokalno izvedbo komada, ki ga je v
višine heavy metal pevskih leg ponesel vokalist skupine
Prospect Robi Grdič. Podrobneje …

zurnal logo Črno nebo Metalcampa




 

Vam je mTURIST vsebina všeč?

Komentirajte