Simpatičen, a gnil v koreninah

 Vir: Žurnal24

Otvoritev festivala se je začela z enim izmed najpristnejših “sound sistemov” stare celine.
Nizozemski
King Shiloh Sound System vrtijo reggae glasbo v stilu prvotnih jamajških “sound
sistemov”. Glasbo predvajajo na opremo, ki jo izdelajo sami. Tako so v torek popoldan postavili dva
“zidova” zvočnikov, ki so proti večeru začeli bobneti. Bil je obetaven večer in prav lepo je bilo
slišati čisto bas linijo, ki ni dopuščala mirovanja.

Sreda je veljala za slovenski dan. Ob sotočju, na “sound sistem” odru, so bili napovedani
Dubzilla, Sell Out, Free Form Dub ter selektorji
Ohoroho, Dr. Bancho in
Sensi. Zvečer je na glavnem odru kot prvi nastopil
Mate Brodar, sledili so
New York Ska Jazz Ensemble, ki so množico spravili v veselo rajanje. Švicarski
Moonraisers so iz ska-ja predhodnikov ponovno prešli v bolj umirjene reggae ritme.
Morda je od
Midnite, zvezd večera z Deviških otokov, kdo pričakoval več, v tolažbo je bila le
vrhunska izvedba koncerta. Kasneje se je dogajanje ponovno preselilo na sotočje, kjer je za
gramofoni kraljeval
King Shiloh Sound System.

Četrtek je za marsikoga predstavljal vrhunec festivala, saj naj bi na glavnem odru nastopila
velika zvezda trenutnega reggae dogajanja
Alborosie. Italijan, živeč na Jamajki, v zadnjih nekaj letih preprosto ne more
sestopiti iz svetovnih reggae lestvic. Čez dan so na sotočju potekale različne delavnice (
glasbena, žonglerska, kiparska ), nastopi na odru ob sotočju pa naj bi se začeli kasneje.
Obiskovalci smo uživali ob prijetnem soncu, najpogumnejši pa so zaplavali v tradicionalno hladni
reki Soči. Večerni program je otvoril redni obiskovalec Riversplasha
Asher Selector, ki je napovedal svojega prijatelja in sodelavca Princa
Allaja. Jamajčan, živeč v Švici, že dolgo sodeluje s švicarskim selektorjem, ki
vedno pripelje sabo še poln kombi pozitivne energije. Prince Alla je nastopil s švicarskimi
Najavibes. Za njim je bil napovedan
Omar Perry, sin zloglasnega producenta
Lee “Scratch” Perryja. Že proti koncu prvega koncerta se je začelo vreme
spreminjati. Na žalost ni bil le dež, ampak pravo neurje, ki je trajalo celo noč. Organizator je
bil primoran zaključiti koncerte na glavnem odru za ta večer.

Petkov dopoldanski program se je začel z zamudo, nekateri izvajalci sploh niso prišli na
vrsto. Glavni oder so prvi zasedli brazilski
Afrodizia, sledili so
Stillness s Hrvaške ter italijanski
B. R. Stylers. Glavna zvezda festivala
Michael Rose, pevec legendarne “roots” skupine
Black Uhuru, se je na odru pojavil okoli polnoči. Zapel je šest pesmi in odšel z
odra. Koncert je bil prekinjen zaradi “tehničnih težav”. Če kar citirem basista The Dubline Banda:
“We have some technical difficulties; does somebody has mastercard or visa?” Za njim je
pritekel na oder organizator festivala ter v angleščini pozval župana tolminske občine za oder z
grožnjo, da se bo festival drugače končal. Mikrofon je takoj za tem prevzel basist skupine The
Dubline Band ter nekaj časa animiral občinstvo brez glasbene spremljave, počasi pa so se mu
pridružile klaviature, bas in bobni. Zabava se je kasneje nadaljevala na sotočju, kjer sta tisti
večer delovala oba “sound sistema” – King Shiloh ter na odru Revolution Sound Feat. Shaka
Root,
Paoleeno & Bujumannu iz Sardinije.

V soboto dopoldan smo izvedeli, da na glavnem odru ne bo več koncertov. Očitno organizator
ni imel finančnih težav le z nastopajočimi. Koncert skupin
Leones Negros iz Mehike ter
Train to Roots iz Sardinije se je prestavil na sotočje. Britanski
Misty in Roots so bili prav tako odpovedani. Menda je bilo to znano že pred
začetkom festivala, čeprav je na letaku, ki se ga ni dalo dobiti nikjer na festivalu, pisalo, da
bodo nastopili v soboto. Zadnji večer je sicer potekal odlično. V res čudovitem ambientu sotočja
rek je bila množica ljubiteljev reggae glasbe videti čisto drugače. Kot zadnji je nastopil vsem
znani
Asher Selector, ki nas je s svojo energijo znova dvignil pokonci. Točno ob šestih
se je festival zaključil. Zdelo se je, kot da se to ni zgodilo na Asherjevo željo, temveč je spet
prišlo do “organizacijskih” zapletov. Letos je bilo preprosto preveč razočaranj.

Za higieno in čistočo je bilo na festivalu slabo poskrbljeno. Le pet tušev za cca. 3000
ljudi, približno petnajst stranišč, ki niso bila nikoli očiščena. Svinjarija od petkovega koncerta
je bila tam še v nedeljo. Ne trdim, da je za vse to kriv le organizator, saj bi lahko bila tudi
zavest samih obiskovalcev na višji ravni. Ambient, kjer je potekal festival, je skoraj
nenadomestljiv in preprosto idealen za reggae festival. Organizatorju so očitno pošle moči in ni
sposoben organizirati festivala brez zapletov. Žalostno je, da s tako amatersko in površno
organizacijo meče slabo luč tudi na ostale organizatorje podobnih dogodkov ter vzbuja nezaupanje v
lokalni skupnosti. Menim, da je v tej smeri potreben le svež veter, da prevetri sceno. Podrobneje …