Želimlje

zelimlje 300x253 ŽelimljeSLO ŽelimljeŽelimlje

Želimlje so prijazna vasica sredi ozke doline, ki se na severu lijakasto širi proti Ljubljanskemu barju, na jugu pa se oži proti Turjaku. Na vzhodu doline se dviga hrib Reber, na jugozahodu pa Kurešček, ki je znan po opozorilnih kresovih iz turških časov. Ime kraja izvira iz staroslovanske besede »želim«, ki pomeni naplavino – poplavljeno ravnino. Preteklost prostora je morala biti zelo pestra, saj so v neposredni bližini najdbišča iz halštatske in rimske dobe, na družino Auerspergov, ki je domovala na bližnjem turjaškem gradu, pa spominja gradič Namršelj, ki so ga lastniki Englhausi 1692 prodali turjaškim grofom. Naselja so se dotaknile tudi Ilirske province, saj so v tem času postavili “gauge” – vislice na gričku nad cesto Želimlje–Ig. Kraj se še danes imenuje “V gaugah”. Zaradi ceste proti Turjaku je bil skozi dolino ves čas živahen promet, dobro razvito furmanstvo, medtem ko so se domačini ob kmetijstvu ukvarjali tudi z izdelovanjem zobotrebcev. Na nekdanje čase spominja tudi ohranjena Juvančeva hiša ob stičišču reke in ceste. Zanimivo je, da je Ribogojno društvo za Kranjsko pod vodstvom prof. Ivana Franketa – nestorja slovenskega ribištva – imelo svoje naprave prav v Želimljem ob potoku Štimica. Gotovo pa je Želimlje posebej zaznamoval Fran Saleški Finžgar, ki je tukaj župnikoval od oktobra 1902 do aprila 1908. Takoj po prihodu se je lotil ureditve šolstva, zato je s ključarjem Centom ustanovil odbor za zidanje šole in poskrbel za vsa dovoljenja. Že l. 1903 se je začel pouk v novi šoli, ki so jo naslednje leto dokončali. Ker so bili to prvi začetki šolstva v današnji občini, je bil za občinski praznik izbran prav 1. september. Ob uspešnem župnikovanju, zanimivem kmetovanju, prijateljevanju z okoliškimi duhovniki in Turjačani, ob mnogih obiskih takratnih slovenskih umetnikov, politikov in učenjakov, v nenehni skrbi za izobrazbo je preživel v Želimljem lepo obdobje, vsaj tako piše v delu Leta mojega popotovanja. V mirnem okolju je lahko veliko ustvarjal, zato ni nič nenavadnega, da je prav tu zasnoval zgodovinski roman Pod svobodnim soncem. Na Finžgarja spominjajo doprsni kip, delo kiparja Mirsada Begića in arhitekta Franceta Kvaternika, ter spominski plošči na šoli in župnišču. Leta 1965 so se v Želimljem naselili salezijanci in že dve leti kasneje ustanovili “Srednjo versko šolo” z namenom priprave bodočih duhovnikov. L. 1991 je iz te šole nastala Gimnazija Želimlje kot prva zasebna gimnazija v samostojni Sloveniji. Sedaj deluje v sklopu Zavoda sv. Frančiška Saleškega, kamor sodita še Dom Janeza Boska in Majcnov dom. Urejena okolica privablja mnogo obiskovalcev, ki si v ustanovi lahko vedno ogledajo razne razstave na šolskih hodnikih, obenem pa doživijo tudi izobraževalni in mladostni utrip ustanove. Središče vasi dopolnjuje še cerkvica sv. Vida, za katero so začeli kopati temelje avgusta 1884, saj je bila stara cerkev, zgrajena v začetku 17. stoletja sredi današnjega pokopališča, v slabem stanju in so jo podrli. Načrt za novo cerkev je izdelal Frančišek Faleschini, že julija 1889 pa jo je škof dr. Jakob Missia ob priliki birme in kanonične vizitacije posvetil. S svojo lego in vlogo smiselno dopolnjuje urejeno vaško središče.

ENG ŽelimljeŽelimlje

Želimlje is a pleasant little village in the middle of a narrow valley which, in the north with its funnel shape, extends towards the Ljubljansko barje and in the south it narrows towards Turjak. To the east of the valley there is a hill Reber and to the southwest Kurešček which is known for the warning bonfires from the times of the Turkish conquests. The name of the place stems from an old Slavic word “želim” which means a flooded plain. The history of this place must have been very interesting, because nearby there are archaeological sites from the Hallstatt and Roman era and the small castle Namršelj, which was sold to the counts of Turjak in 1692 by the owners Englhaus, is reminiscent of the noble family Auersperg which lived in the nearby Turjak castle. This village also has ties with the Ilirian provinces, because in that period the “gauge” or gallows were erected on a hill above the Želimlje-Ig road. Even today the place is called “V gaugah”. Because of the road towards Turjak the traffic through the valley was always dynamic, horse carriage transport was well developed and the locals not only tended to farming but also made toothpicks. Another reminder of the olden days is also the well preserved Juvanc house at the river-road junction. An interesting fact is that the Fishing society of Carniola lead by Prof. Ivan Franket – the Nestor of Slovene fishing – had its instruments in Želimlje by the stream Štimica. But certainly the biggest mark on Želimlje was made by Fran Saleški Finžgar, who was a priest here from October 1902 till April 1908. Immediately after his arrival he started organizing the educational system, so together with the key maker Cent he founded a committee for building a school and acquired all the necessary permits. Already in 1903 classes began in the new school, which was finished the next year. Since these were the beginnings of education in this municipality, 1.September is also the municipal holiday. Being a successful priest, acquainting himself with interesting farming, the nearby clergymen and locals from Turjak, with many visits from Slovene artists, politicians and scholars and constantly caring for the education, the author spent very pleasant times in Želimlje, or so he writes in his book Leta mojega popotovanja. In the peaceful surroundings he was able to create, therefore it’s not unusual that it was here that he wrote his historic masterpiece Pod svobodnim soncem. Today people are reminded of Finžgar by a bust made by the sculptor Mirsad Begić and architect France Kvaternik and by the memorial plates at the school and the vicarage. In 1965 the Salesian order came to Želimlje and two years later started the “Religious high school” with the intention of educating future priests. In 1991 this school was turned into the Želimlje Grammar School as the first private grammar school in the independent country of Slovenia. Now it is active within the institution Zavod Sv.Frančiška Saleškega, which also includes the two halls: Dom Janeza Boska and Majcnov dom. The tidy surroundings attract many visitors that can always visit exhibitions in the school hallways and at the same time experience the youthful and educational atmosphere of the institution. The middle of the village is complemented by the church of St.Vid whose foundations were laid in 1884, because the old church in the middle of the graveyard that was built in the beginning of the 17.century, was in very bad shape and therefore had to be torn down. Plans for the new church were made by Frančišek Faleschini and in 1889 it was hallowed by the bishop dr.Jakob Missia at confirmation and canonical visitation. With its position and role it complements the village center.

DEU ŽelimljeŽelimlje

Želimlje ist ein freundliches Dorfchen mitten im engen Tal, das im Norden gegen das Ljubljana Moor trichterförmig breiter und im Süden gegen Turjak enger wird. Im Osten des Tals erhebt sich der Berg Reber und im südwesten Kurešček, der nach den Warnfeuern aus türkischen Zeiten bekannt ist. Der Name des Dorfes stammt aus dem altslawischen Wort „želim“, was eine Ablagerung oder überschwemmte Ebene ist. Die Vergangenheit des Gebietes musste sehr bunt sein, weil in seiner unmittelbaren Nähe die Fundstellen aus der Römer – und Hallstattzeit sind. An die Familie Auersperg, die in der nahegelegenen Burg von Turjak wohnte, erinnert das Schlöβchen Namršelj, das die Besitzer Englhaus 1692 den Grafen von Turjak verkauften. Der Ort war auch Teil der Illyrischen Provinzen, weil man in dieser Zeit die Galgen auf dem Hügel über die Straβe Želimlje – Ig gestellt hat. Der Ort heiβt heute noch „V gaugah“. Wegen der Straβe, die nach Turjak führte, war der Verkehr durch das Tal immer sehr lebhaft mit gut entwickelter Fuhrmannschaft. Die Einheimischen beschäftigten sich nicht nur mit der Landwirtschaft, sondern auch mit der Herstellung von Zahnstochern. An die früheren Zeiten erinnert auch das erhaltene Juvanč – Haus am Berührungpunkt der Straβe und des Fluβes. Es ist interessant, dass der Verein der Fischbrutanstalt für Krain unter der Leitung von Prof. Ivan Franke, den Nestor der slowenischen Fischerei, seine Werkzeuge gerade in Želimlje neben dem Bach Štimica hatte. Želimlje wurde besonders von Fran Saleški Finžgar geprägt, der hier vom Oktober 1902 bis zum April 1908 als Pfarrer tätig war. Gleich nach seiner Ankunft begann er für die Schule zu sorgen und hat deswegen mit dem Schlosser Cent einen Ausschuβ für Bau der Schule gegründet und dafür alle Genehmigungen besorgt. Schon 1903 begann der Unterricht in der neuen Schule, deren Bau im nächsten Jahr beendet wurde. Weil das die ersten Schulanfänge in heutiger Gemeinde waren, wurde für den Gemeindefeiertag gerade der 1. September gewählt. Er verbrachte in Želimlje eine schöne Zeit, wo er ein erfolgreicher Pfarrer und Landwirt wurde. Mit den Pfarrern in der Gegend und Bewohnern in Turjak war er befreundet und hatte viele Besuche von slowenischen Künstlern, Politikern und Gelehrten. All das erfährt man in seinem Buch Leta mojega potovanja. In der ruhigen Umgebung konnte er viel machen, deshalb ist nichts ungewöhnliches, als er genau hier den historischen Roman Pod svobodnim soncem entworfen hat. An Finžgar erinnern die zwei Gedenktafeln an der Schule und im Pffarhaus und die Brustbilder, die vom Bildhauer Mirsad Begić und vom Architekten France Kvaternik gemacht wurden. 1965 kamen in Želimlje die Selesianer, die zwei Jahre später eine „Religions – Mittelschule“ errichteten, um die neuen zukünftigen Pfarrer vorzubereiten. 1991 entstand daraus das Gymnasium Želimlje, das erste private Gymnasium im selbstständigen Slowenien. Heute wirkt es im Zusammenhang mit der Anstalt des Heiligen Frančišek Saleški, zu welchem noch das Janez Bosk Heim und das Majcen Heim gehören. Die gepflegte Umgebung lockt viele Besucher, die sich in der Anstalt immer eine Ausstellung im Schulgang ansehen können und eine angenehme Atmosphäre der Jugend erleben. Das Zentrum des Dorfes ergänzt noch die St. Vid Kirche, für die der Bau der Fundamente im August 1884 begann. Die alte Kirche wurde am Anfang des 17. Jahrhunderts in der Mitte des heutigen Friedhofs gebaut. Weil sie im schlechten Zustand war, wurde sie abgerissen. Frančišek Faleschini machte den Plan für die neue Kirche, die im Juli 1889 vom Bischof dr. Jakob Missia, bei der Firmung und kanonischer Visitation, geweiht wurde. Mit ihrer Rolle und Lage vervollständigt sie sinnvoll das gepflegte Dorfzentrum.


Predstavitvena vsebina turistične znamenitosti je na voljo tudi na mobilnem turističnem vodniku mTURIST!
zelimlje slo 1024x576 ŽelimljePredstavitvena vsebina turistične znamenitosti je na voljo tudi na mobilnem turističnem vodniku mTURIST!
Pokličite 041 18 48 18 in vtipkajte lokacijsko številko 271#. Cena klica je enaka običajni ceni klica
v mobilno omrežje Mobitel.


 

Ne spreglejte tudi ...
cerkev sv petra zelimlje Želimlje
Cerkev sv. Petra na vrhu nad Želimljami Podružnična cerkev sv. Petra stoji na vrhu položnega hriba Zakope, ki je s 580 m najvišja točka v občini Škofljica. Dominantna lega, ki ponuja čudovit razgled, je bila vabljiva že v preteklosti. Tu naj bi bila nekdaj prazgodovinska naselbina iz mlajše kamene dobe, tako vsaj domnevajo glede na najdbe orodij. Sv. Peter sodi med manjše cerkvice. Zidana ...
Podrobneje...
lavrica Želimlje
Lavrica Lavrica je dokaj razloženo, urbanizirano primestno naselje ob severovzhodnem robu Ljubljanskega barja. Leži med Rudnikom in Škofljico. Jedro naselja je ob stari magistralni cesti Ljubljana-Novo mesto. Kraj je postal samostojno naselje šele po 2. svetovni vojni, ko so k zaselku ob železniški postaji na progi Ljubljana-Grosuplje priključili Daljno vas, Babno Gorico, Srednjo vas, del Škofljice, kasneje pa še Sela pri Rudniku. Na območje vzhodno od ...
Podrobneje...
pijava gorica Želimlje
Pijava Gorica Pajava Gorica je razpotegnjeno gručasto naselje, ki leži na pomolu nad jugovzhodnim robom Ljubljanskega barja in z osrednjim delom, kjer prevladujejo predvsem nizke hiše, še danes spominja na furmanske čase. Vas se v virih prvič omenja že okoli leta 1356 z imenom Pieczpuechel. Iz krajevne zgodovine pa je zanimiv podatek, da je 23. maja 1898 nastal požar, ki ga je močan veter tako razbesnel, ...
Podrobneje...
dvorec lisicje Želimlje
Dvorec Lisičje Zgrajen sredi 16. stoletja, se je prvotno imenoval Gayerav oz. Geyerau kar pomeni “jastrebja jasa”, domačini pa so ga po lisicah v bližnjih gozdovih klicali Lisičje, kakor se imenuje tudi bližnji zaselek. Od Ivana Khiessla s Fužin, ki naj bi imel v posesti dvorec pred letom 1587, pa do leta 2006, ko ga je od Arhiva Republike Slovenije odkupila Občina Škofljica, se je izmenjalo ...
Podrobneje...
grajska vas spomenik Želimlje
Grajska vas Pozdravljeni v Grajski vasi. To je eno izmed manjših naselij na južnem delu občine Braslovče, ki leži ob sotočju potokov Reke in Konjščice, ki se na prehodu ravnine na Posavsko hribovje združeno zlivata v reko Bolsko. Središče Grajske vasi ima z vidika stavbne dediščine čisto poseben značaj. V središču vasi najdemo cerkev Sv. Krištofa, ki je v pisnih virih prvič omenjena leta 1489. Leta ...
Podrobneje...
obnovljeniGradZovnek Želimlje
Grad Žovnek Je zagotovo eden najstarejših gradov na Slovenskem. Kdo so bili graditelji prvotnega gradu, ni znano. Prvi znan lastnik v 12. stoletju je bila družina, ki se je imenovala Savinjski, in je, kakor je bilo takrat v navadi, »priimek« povzela po kraju bivanja Savinjski dolini in reki Savinji. Od konca 12. stoletja so se prejšnji Savinjski preimenovali v Žovneške. Žovneški so postopoma večali svojo posest, svoj ...
Podrobneje...
Braslovce trg Želimlje
Braslovče Pozdravljeni v Braslovčah. Te so eno najstarejših naselij v Spodnji Savinjski dolini in tudi na Slovenskem. Ime so dobile po panonskem knezu Braslavu, ki je v zadnjem desetletju 9. stoletja tu ustanovil večje naselje s cerkvijo. Braslovče so ob ustanovitvi naselja postale tudi središče pražupnije, ki je segala na severu do reke Savinje, na jugu do reke Save med Trbovljami in Hrastnikom, na vzhodu do ...
Podrobneje...
sentjanz Želimlje
Leskovec nad Šentjanžem Zaradi svojih 721 m nadmorske višine je priljubljena izletniška točka. Leskovec v Podborštu je vas s približno 70 prebivalci in leži  nad Šentjanžem na Dolenjskem. Leta 2005 je bila razglašena za najlepšo hribovsko vas v Sloveniji, hkrati pa je tudi najlepše razgledišče nad Savsko dolino in Šentjanško kotlino. Tu je stičišče poti iz Osredka, Kladja in Močilnega ter Brunka in Šentjanža. Iz obdobja ...
Podrobneje...
staro jedro sevnica Želimlje
Staro mestno jedro Sevnica Sevnica je bila prvič pisno omenjena leta 1275 z nemškim imenom Liechtenwald. Kraj so skozi zgodovino prizadele številne nesreče – požari, kuga, uporni kmetje in turški vpadi, a se je vseskozi ohranjal in tudi razvijal. Trške pravice je naselje pod istoimenskim gradom dobilo leta 1322, pravico do prirejanja sejmov leta 1513, do letnih živinskih sejmov pa leta 1783. Leta 1866 je bila ...
Podrobneje...
razbor pod lisco Želimlje
Razbor pod Lisco Je hribovska vasica, katere središče leži na 485 metrih nadmorske višine ob boku 948 metrov gorate Lisce ter v objemu Velikega Kozja, Lovrenca in Kamrce. Zaradi velike župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika konec dolgega grebena je vidna daleč naokoli. Razbor se od leta 2008 ponaša z nazivom najlepše hribovske vasi v Sloveniji in je poleg svoje urejenosti in čudovitega razgleda, poznan predvsem po ...
Podrobneje...
Cerkev sv. Petra na vrhu nad Želimljami
Lavrica
Pijava Gorica
Dvorec Lisičje
Grajska vas
Grad Žovnek
Braslovče
Leskovec nad Šentjanžem
Staro mestno jedro Sevnica
Razbor pod Lisco

Iskalni nizi prispevka:


|  vrh nad želimljami grb  |  

Komentirajte